Tarkan
Tarkan (staroturško 𐱃𐰺𐰴𐰣, latinizirano: tarkan,[1] mongolsko ᠳᠠᠷᠬᠠᠨ, latinizirano: darkan, darhan,[2][3] perzijsko ترخان, kitajsko: 達干/達爾罕/答剌罕, arabsko ترخان; pandžabsko ترکھاݨ) je starodavni srednjeazijski naziv, ki so ga uporabljala različna turška, madžarska, mongolska in iranska ljudstva. Njegova uporaba je bila pogosta med naslednicami Mongolskega cesarstva in Turškega kaganata, v Evropi zlasti v Avarskem kaganatu.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Izvor besede tarkan ni znan. Različni zgodovinarji besedo identificirajo kot vzhodnoiransko (sogdijsko ali sakansko)[4][5][6] ali turško.[1][7][8] Beseda bi lahko izhajala tudi iz srednjeveške mongolske besede darqat, ki morda sama izhaja iz starejše sogdijske besede *tarxant, ki pomeni 'brez davkov'. Drugi avtorji predlagajo tudi druge, zelo različne etimologije.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naziv tarkan so uporabljali sogdijski,[4] sakanski, heftalitski, turški in protomongolski narodi Srednje Azije ter evrazijski nomadi, tudi Huni in Avari. Bil je visok čin v vojski kana Timurja. Hazarski tarkani so poveljevali vojaškim kontingentom približno velikosti polka. Zanje bi se lahko reklo, da so bili nekakšni generali in so lahko bili imenovani tudi za vojaške guvernerje osvojenih regij.
Gokturki so naziv tarkan verjetno prevzeli od Rouranov ali Avarov.[9] Ogul Tarkan (𐰆𐰍𐰞𐱃𐰺𐰴𐰣) in drugi tarkani (𐱃𐰺𐰴𐱃) so omenjeni v Kul Tiginovih (umrl ok. 731 n. št.) Orhonskih napisih. Prejeli so visoke časti, med njimi vstop v kaganovo jurto brez predhodnega dogovora. Devetim generacijam njegovih potomcev so bili odpuščeni vsi zločini, ki bi jih zagrešili.[10]
Čeprav etimologija besede ni znana, je beseda potrjena pod Kitani, katerih dinastija Liao je vladala večjemu delu Mongolije in severne Kitajske od leta 916 do 1125.[11]
G. Clauson je trdil, da je bil tarkan v starih turških kaganatih najvišji naziv in ni bil omejen le na vladarjevo družino, tako kot tegin in šad, ampak se je podeljeval tudi visokim državnim uradnikom.[12]
Naziv tarkan je imel v različnih časih različne pomene. Pri Ujgurih je pomenil namestnika ali ministra, pri Oguških Turkih pa glavnega policista.[13][14]
Kot mnogi drugi nazivi se tudi tarkan pojavlja kot osebno ime, neodvisno od ranga osebe, kar vnaša v zgodovino nekaj zmede. Arabska besedila, na primer, omenjajo "Tarkana, kralja Hazarov", ki je vladal sredi 9. stoletja. Zapis je nejasen in lahko pomeni vojaškega uradnika na položaju kralja ali kralja z imenom Tarkan. Ime Tarkan se danes občasno uporablja v turško in arabsko govorečih državah, na Madžarskem tudi kot priimek.
V Mongolskem cesarstvu so bili darhani oproščeni davkov, socialnih dajatev in rekvizicij. Džingiskan je leta 1206 vse tiste, ki so mu pomagali pri vzponu na oblast, imenoval za darhane. Družine darhanov so kasneje, ko je v dinastiji Juan in Ilkanatu prišlo do nasledstvene krize, igrale ključno vlogo v nasledstvenih sporih. Abaka kan (1234–1282) je potem, ko je svojo mater in njeno spremstvo varno pripeljal iz Srednje Azije v Perzijo, imenoval darhana za Indijo. Ilkanski kan Gazan (1271–1304) je za darhana za njegove zasluge imenoval bogatega perzijskega trgovca. V Rusiji so kani Zlate horde darhanom dodeljevali pomembne naloge. Kan Timur Kutlug (ok. 1370–1399) je z jarlikom (odlokom) odobril pravice tarkana Krima.[15]
Po zatrtju upora treh desnih tumenov v Mongoliji je Dajan Kan svoje vojake, ki so sodelovali v bitki pri Dalan-Terkinu, oprostil davkov in jih leta 1513 imenoval za darhane. V dinastiji Severni Juan se je tudi po njenem propadu s smrtjo Ligdan kana leta 1635 naziv darhan še naprej podeljeval verskim dostojanstvenikom, včasih tudi osebam nizkega rodu. Leta 1665, na primer, je Erinčin Lobsang Tajdži, altan kan Halke, naziv podelil ruskemu tolmaču in ruskega carja zaprosil, naj tolmača oprosti vseh davčnih obveznosti.[3]
Mohamed Isa Tarkan iz Argunske dinastije je ustanovil Tarkansko dinastijo, ki je vladala v Sindu od leta 1554 to 1591.
Vsi obrtniki v Mongolskem cesarstvu so dobili status tarkana in so bili imuni na občasne rekvizicije, ki so jih nenehno nalagali mimoidoči cesarski odposlanci.[16] Od takrat naprej se je beseda tarkan v mongolskem jeziku nanašala na obrtnike in kovače[17] in v Mongoliji še vedno pomeni nek privilegij.[18] Ljudje, ki so služili kaganovi ordi, so prejeli naziv tarkan. Njihovi potomci v mestu Ordos v Notranji Mongoliji so znani kot tarhadi. Eno od sedmih madžarskih (ogrskih) plemen je bilo v De administrando imperio bizantinskega cesarja Konstantina VII. Porfirogeneta omenjeno kot Tarjani (Ταριάνου). Tarjan je tudi pogosto krajevno ime.
Pomembni tarkani
[uredi | uredi kodo]- Tonjukuk, vrhovni poveljnik Drugega turškega kaganata
- Kul Tigin, tigin Drugega turškega kaganata, za tarkana imenovan posmrtno
- Kul-čor, turgeški kagan
- Tun Baga Tarkan, četrti kagan Ujgurskega kaganata
- Horpan Tarkan, hazarski poveljnik
- Mirza Gazi Beg, vladar Tarhanske dinastije, Sind
- Jasa Sing Ramgarhija, vladar Ramgarije, Pendžab
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Choi, Han-Woo (oktober 2005), A Study of the Ancient Turkic "TARQAN" (PDF), KR: Handong University, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. marca 2021, pridobljeno 28. novembra 2010
- ↑ Rogers, Leland Liu, The Golden Summary of Cinggis Qayan: Cinggis Qayan-u Altan Tobci, str. 80
- 1 2 Ratchnevsky, Paul, Genghis Khan: his life and legacy, str. 82
- 1 2 Qarīb, Badr-az-Zamān (1995), Sogdian dictionary: Sogdian – Persian – English, Tehran: Farhangan
- ↑ Doerfer, Gerhard (1993), »Chaladschica extragottingensia«, Central Asiatic Journal, 37 (1–2): 43
- ↑ Alemany, Agustí (2000), Sources on the Alans, Brill, str. 328
- ↑ Róna-Tas, András; "Hungarians and Europe in the early Middle Ages", Central European University Press, str 228, 1999, ISBN 9639116483
- ↑ Frye, Richard N (1951), »Tarxun-Turxun and Central Asian History«, Harvard Journal of Asiatic Studies, 14 (1/2): 105–29, doi:10.2307/2718297, JSTOR 2718297
- ↑ Pelliot, Neuf Notes [Nine notes] (v francoščini), str. 250
- ↑ Eberhard, Conquerors and Rulers, str. 98
- ↑ Wittfogel; in sod., Liao dynasty, str. 433
- ↑ G. Clauson, (1972), str. 539
- ↑ Tekin (1983), str. 836
- ↑ Aydın (2016), str. 19-20
- ↑ »Ярлики ханів Золотої Орди як джерело права і як джерело з історії права«.
- ↑ Atwood, Christopher, Encyclopedia of Mongolia and the Mongol Empire, str. 25
- ↑ Ratchnevsky, Paul, Genghis Khan: his life and legacy, str. 243
- ↑ Kohn, Michael, Mongolia, str. 126
